- 10. okt 2022
- Ture in poti
- Bojan Mohar
V septembru, ko se turistična gneča že malo umiri, smo se s skupino iz Združenega kraljestva podali po Gorenjski regiji in uživali v lepotah, ki jih ta ponuja.
Prvi dan smo se srečali in spoznali pred hotelom v Kranjski Gori. Iz Kranjske Gore smo se z avtobusom odpeljali do nordijskega centra Planica, od koder smo krenili na naš prvi pohod po dolini Tamar, vse do slapu Črne vode. Pot nas je nato vodila nazaj do Doma v Tamarju, kjer smo si privoščili kosilo, nato pa nadaljevali pot nazaj do nordijskega centra, kjer smo malo posedeli pod letalnico bratov Gorišek in uživali v čudovitem ambientu pod Poncami. Nadaljevali smo s hojo do Rateč, ter po kolesarski stezi nazaj do Kranjske Gore.
Pogled na Jalovec
Pod slapom Črne vode
Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali proti Bohinjskemu jezeru. V Ribčevem Lazu smo kupili vozovnice za električno ladjico in se odpravili na čudovito plovbo po Bohinjskem jezeru vse do Ukanca, kjer smo si privoščili kavo nato pa krenili nazaj peš po severni strani jezera. Na koncu poti smo si vzeli tudi dobro uro časa za kopanje v jezeru in poležavanje na soncu.
Ribčev Laz
Na jezeru
Kosilo z razgledom
Kopanje v jezeru
Tretji dan smo izkoristili lepo vreme in se z avtobusom odpeljali na prelaz Vršič, od koder nas je pot vodila po slikoviti poti na Slemenovo špico. Na vrhu smo uživali v razgledih in se podučili o našem Kralju (Jalovec) in Kraljici (Škrlatica). Malo pod vrhom, na mehkih travah, smo si privoščili kosilo, nato pa odšli nazaj po isti poti do prelaza Vršič.
Ekipa na vrhu Slemenove špice
Kosilo v senci
Nazaj proti Vršiču
Vremenska napoved za četrti dan ni bila najbolj spodbudna, ampak smo se vseeno zbrali pri hotelu v Kranjski Gori in po delu poti Alpe-Adria Trail odšli proti Gozd Martuljku. Ko smo prečkali cesto in prišli do oglarskega muzeja na prostem, se je ulilo ampak, ker smo bili pripravljeni na to, smo vseeno nadaljevali proti prvemu Martuljškemu slapu. Napredovali smo bolj počasi in previdno, kajti pot je bila zaradi dežja spolzka. Po kratkem ogledu slapu smo sestopili po gozdni poti ter se vrnili v Kranjski Goro po kolesarski stezi.
Pri prvem Martuljškem slapu
Prvi Martuljški slap
Peti dan nas je že na začetku pričakal močan dež, ampak ker je bila ekipa iz Združenega Kraljestva so rekli, da so navajeni in smo zato vseeno šli na pohod. Z avtobusom so se pripeljali na parkirišče pod slapom Peričnik. Prvotni namen, da se povzpnemo do samega slapu, smo vseeno opustili zaradi preveč namočene poti, zato smo si slap ogledali od spodaj z mostu, nato pa krenili po poti Triglavske Bistrice do Mojstrane. Kljub dežju smo vsi uživali v hoji in ob šumenju Bistrice. Vsi premočeni smo prišli do Mojstrane, kjer smo se žal poslovili, kajti to je bila tudi naša zadnja skupna tura na programu.
Prihod v Mojstrano
Še zadnja skupinska slika
Doživeli smo veliko lepih stvari in se ob poti kar dobro spoznali tako, da je bilo slovo kar malo čustveno. Hvala vam za obisk in zaupanje ter upam, da se še kdaj vrnete, da se spet srečamo in obiščemo še kakšen bolj skriti kotiček Slovenije skupaj.